Torej, kot ste opazili sem bil oflajn za nedoločen čas. Oziroma kar določen čas, se pravi 3 mesece, kakšen dan gor ali dol. Razlog? Hja, enostavne kritike so bile prehude in mediji so me začel pljuvat in sm se mogu potuhnt. Ah kje, bedn vic. Preprosto ni se mi dal pisat, ker se je počas začelo študentsko leto in so sledile obveznosti na šoli. PHAHAHA.HA. Začele so se obveznosti do študentskega življenje, tisti ki ne veste kaj pod to kategorijo spada si preberite priporočnik za piflarje ali devičnike ali piflarje in devičnike. Šala. Ha. Torej, ja, začelo se je žuranje in zakajanje in podobne nespodobnosti današnje mladine in nekoliko sem se umaknil od računalnika, razmišljanja, faksiranja, gibanja, gibanja in temu podobnim stvarem. No, danes sem se zaprisegel, da bom bil redni pisec blogov in v uvod temu, bom danes na kratko povzel kaj pomembnega se je zgodilo meni med tem ko sem bil neaktiven. No..

Ja, se pravi, v glavnem je bilo prve dni brezglavo tekanje gor in dol po faksu za spremembe prepisa in tega sranja, ker seveda, kot zmeraj se mora pri men neki zalomit in zasrat. No, ko smo ravno pri zadevi, kot novoletno resolucijo sem si obljubil da ne bom več toliko kolnil. Te kletvice vsakodnevne kot so: »sranje, pička, kurac, tristo kosmatih medvedov« in podobno. Kletvice kot so: »jebem ti majku, pička ti materina« in podobno, so še dovoljen, uporaba za izrek samo 4x krat na leto. Pa nikoli eni osebi izrečt več kot dve. No, zaenkrat mi kar uspeva, ne morm pa obljubit, da ne bom klel ko izvem, da se mi pička kurba z drugim kurcom, ki mi je bil najboljši prijatelj, jebem mu majku, pička ti materina. Mislim, tristo kosmatih medvedov, če takrat ni dovoljen preklet nekoga kolikor je dolg pa širok, pol pa tud ne vem kdaj je.

No, ko se je to brezglavo potekanje po faksu nehalo (2 uri kasneje), se je začelo brezglavo potekanje po lokalnih kafičih na kave čez dan in po diskotekah čez noč – in mislim, DOBESEDNO čez noč. Preko noči, celo noč, kakorkoli. In kmalu sem nehal hodit na faks in še kakšnih par minut kasneje tud nehal pisat blog. No, do božica se ni zgodilo nič novega, pa me je bližnja prijateljica presenetila z darilom. Itak najprej sem dobil tisti zoprn občutek, ko vidiš da se je nekdo spomnu nate, ti se pa nisi na njega in stojiš tam nasproti njemu brez darila kot kakšen »vosu« in bi najraje porinu glavo skoz steno. Prijateljica ve, da nekako zbiram bolj prefinjene vžigalnike in me je presenetla z tako imenovanim »brenerjem« s čudovitim vžigom in prelepim plamenčkom, ki u sebi skriva popolno sestavo ognja kar se barve tiče. Začne se z nekoliko svetlo oranžno, milimeter višje se lesketa sinje modra, naprej do vrha plamena pa lepa rumena. Znamka Muratti v usnjenem ovitku, da ne zatemni blesk brušenega jekla. Popolno darilo za mojo zbirko. Zelo srečen trenutek, odličen spomin na takrat že kmalu preteklo leto.

In tako je prišlo novo leto! In to kar hitro; pijače je bila nabavljena, prigrizki in narezki prav tako, glasba bo, prostor za »muvat« je ogromn in mamo vsak tistih 9 ljudi, ki si nekaj pomenimo med sabo. Tako imenovan private party. No, po končanem žretju smo zjutraj (ja, kao, prej ob kake 3eh) ugotovili – kot prvo, da je stanovanje živa svinjarija – da je zelo malo zalog pošlo in da smo precenili svoje sposobnosti, kar se pitja tiče. Premal smo jedl in preveč in prehitr smo pil in smo bli že popolnoma omamljeni že ob enajsti uri zvečer. Nihče več ni pil in pijače je ostalo ogrooomnooo. In tako smo še par naslednjih dni ožemali tisti »booz« dokler ga pač ni zmanjkalo. Enostavna rešitev. Novo leto v enem tednu, zakon!

Pet dni kasneje, ko smo že požlampal vso preveliko zalogo, je prišel moj rojstni dan in moja okrogla cifra. Dvajsetica. Zjutraj ko sem se zbudil, me je na telefonu že čakal zajeten kupček voščil, čestitk, zajebancij … Od starih dobil nekaj denarja in storitev, od stare mame, od botra. Kakih večjih senzacij ni bilo. Praznoval sem v bistvu že mesec prej praznoval rojstni dan. In to je bilo natanko 28.11.2007 s še svojima prijateljema A. in Ž., ki ne želita biti imenovana v tej lirični mojstrovini. Najeli smo lokal, povabili 50 ljudi, lokal zaprli (tako smo si zavarovali hrbet, ker smo kadili v lokalu), dali na pult za 300 evrov pijače (jegerkole, šarkvodke, Laško pivo, bambus, po kakšni prošnji tudi koktelj), nakar smo trideset minut kasneje ugotovili, da je nivo skupnega računa že visok, namreč na 255 evrih. In tako smo navrgli še nekaj zraven, ker ljudje niso morali že po pol ure sami začet plačevat za pijačo.

Prehitro se je pokurilo preveč. Tako je A. vplačal še 120 evrov, Ž. je pristavil še 200 evrov, dragi naš Luis oz. Dejan pa se je izprsil in izplačal povabljencem še za 350 evrov alkohola. Bilo je super. Enostavno noro in ni mi žal niti za en cent. Folk je norel, folk je užival in jst sm bil najsrečnejši, ko sm to videl.

No, pa si poglejmo kaj vse se je zgodilo še na moj dan rojstnega dne.

1525 se je rodil največji portugalski pesnik Luis Vaz de Camoes. Najbolj znan je njegov ep Os Lusiades. Umrl je 10. junija 1580.

1855 so v Parizu odprli Theatre National de l’Opera, največjo operno hišo na svetu.

1907 se je v Spodnji Polskavi rodil slovenski pisatelj Anton Ingolič. Napisal je več knjig za otroke, med njegova najpomembnejša dela pa sodijo Lukarji, Gimnazijka, Tajno društvo PGC in Na splavih. Od leta 1976 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 11. marca 1992 v Ljubljani.

1956 je Elvis Presley posnel Heartbreak Hotel.

1969 se je rodil ameriški pevec Marilyn Manson, s pravim imenom Brian Hugh Warner.

1998 je v nesreči na smučišču umrl ameriški pevec, igralec in kongresnik Sonny Bono.

Nekaj drobnih podatkov, ki se meni zdijo zanimiva. Pa verjetno splošno niso. Tudi v poročila sem imel namen pobrskati, da vidim kaj se je zgodilo na ta dan letos, ampak nekako se mi trenutno ne da in tudi ne bo dalo. Lahko pa na hitro pregledamo, kaj se je zgodilo v današnjih dneh. Na hitro. Nek otrok zmešan v Britaniji, tako zelo ni hotel v šolo, da je v znak protesta svojo roko prilepil na posteljo. Na eno od avstrijskih veteranskih klinik so pripeljali alkoholiziranega labradorca, le-ta je pogoltnil pol kile kvasa, ki se je v njegovem želodcu alkoholiziral. Labradorec še vedno preboleva mačka. Spet v Britaniji se je zgodil incest med dvojčkoma. Brat in sestra dvojčka sta bila pri porodu ločena in bila vzgajana v različnih družinah in okolju, in to jima je bilo zamolčano. Bog je hotel, da se dvojčka srečata in se zaljubita. Poročila sta se, seksala kot nora in ko se je ugotovilo, da imata v bistvu mož in žena skupnega očeta, se je zakon razveljavil in začelo bevskanje medijev in ljudstva. Zgražanje. Oh, kakšne so poti usode.

Tole bi verjetno bilo dovolj za danes, naj samo še omenim, da trenutno med drugim tekmujem tudi za bogate nagrade v igri Ski Challenge ‘08, čigar organizacijo in nagrade sponzorira Žurnal (www.zurnal24.si). Za vse tiste, ki vam je mogoče kdaj dolgčas, namestite to igro, se sprostite, uživajte in si morda še priborite kakšno super nagrado (v igri so tudi LCD in plazma televizorji). Ok, zdaj pa res grem.

Do naslednjič.

Lp,

d

Ja, ja, nisem pozabil da imam blog. V bistvu ste vi tisti, ki ne veste da ga imam. Potemtakem sploh nima smisla, da vam govorim. Enivej!

Trenutno sm zaposlen z vsem živim, za pisanje bloga pa iskanje .doc datotek po 600gb disku pa enostavno ni časa. No, pod roke mi je prišla tale slika, ki je bila skompenzirana od kolega znanca Luka “Ha55ana” Štigla, ki ga zadnje dni lahko videvate v reklami za Orto Smart - kot extra orto zvezdo, jeah!

Nimam pojma kaj je šlo naši novopečeni zvezdi po glavi, ampak mi je dal mislit nad globljim pomenom te slike. Eeee, jst tega pač ne najdem, nisem dovolj orto al sm preveč in se mi zdi slika preveč vsakdanja, da bi se zatopil v njo.. Hu knous, v glavnem, tole je sam en intermezzo, tolk da sm zapolnu praznino in neprijetno tišino kar se komentiranja tiče. Ne tako zadrto Slovenija, brez tabujev, svetlejši prihodnosti nasproti!

Da ne pozabim reklamirat, glasujte za našega umetnika na tej(!) podstrani in pa seveda, če bo čas, ustavte oko še na njegovem biznis blogu.

lp,

d

Ja ja, sej vem, še ena na temo, ki smo jo zadnje par mescev tolk prežvečl, da je promet Orbitu in Wrigleysu grdo upadel. Ampak kot kaže je to še zmeraj jabolko spora in privlačna tema za najbolj goreče debate, ki se ponavadi, če so vpleteni tako kadilci kot nekadilci, končajo s kregom. Preprosto zato, ker ena stran zagovarja svoje stališče (zdrav duh v zdravem telesu, usta brez zadaha v dišečem telesu itd.) in druga svoje. Ena izmeda prvih, če ne prva stvar, ki jo bo nekadilec navedel kot razlog za nekajenje je vonj po dimu. Smrad. Ali ni to prvi razlog zakaj so vsi želeli proti-kadilski zakon? »Ne želim biti v diskoteki/lokalu/hlevu kjer zaudarja po dimu, sovražim cigarete, sovražim kadilce«. Bolj kot dim takim ljudem smrdi življenje, ampak pustmo detajle. Dobro, torej smraddim. Kaj če omenim, da sem bil nedolgo pred sprejetjem zakona v lokalu v Celju (ne bom reklamiral), si naročil kavo z mlekom z Natrenom™ in 3dcl Radenske vode™ (upam, da se bo oseba kateri je to namenjeno nasmejala ;p) in si prižgal levo slikani cigaret s vsebino katrana skoncetrirano na 10mg. Nisem bil edini kadilec, v bistvu ne bom lagal, če rečem da je bil lokal nabit z 90% kadilcev. Poanta? Vonja ni bilo. Ne, niti če bi ravnokar vstopil ko se še ne bi prilagodil smradu, ne bi vohal dima. To pa zato, ker je bila to ena redkih gostiln kjer je bilo prezračevanje takšno kot bi moralo biti vsepovsod što znači, da smraddim V lokalih ni bila krivda kadilcev, da je bila zasmrajena okolica, bilo je krivo prezračevanje.

In nočem slišat nobenga pametnjakoviča, ki bo spodbijal izjavo v stilu »saj ti prižgeš cigaret, kako ni tvoja krivda«, ker pred sprejetjem zakona se JE lahko kadilo in ČE bi problem s prezračevanjem rešili prej, zakona sploh ne bi potreboval. Niti pa nočem nikogar prepričat (kar cel čas govorim v podobnih diskusijah), ampak sam predstavljam svoje stališče in vaša izbira je, če se odzovete primerno ali kot navadni kreteni. Torej, kje sem ostal, ja, smradim! Ja, dim is out und šviccen ist in! Kaj hočem povedat je to, da v diskoteki se je prej vohal dim (niti ne, diskači v našem mariboru so itak tko majhni, da te duši že od gneče), zdej ko pa ne bo ničesar da bi prekril vonj znoja, se bo vohalo pa samo še to. V bistvu bi moral kadilci še enkrat premislit, če bomo želel hodit na študentske žure, ker v takem smradu enostavno ne moreš zdržat, sploh pa se mi nekako ne zdi higiensko. Vidte moj bistvo? Vsi nam (nam, kadilcem, če še komu ni potegnal da sem sam eden izmed njih. nas. pizda.) govorijo, da sedaj ko je zakon sprejet in ne mormo kadit na javnih prostorih, da saj nam ni treba hodit v lokale. Ja lepo, zrel odnos .. nekomu pa smrdi znoj, nekdo ima astmo (prezračevanje bo še zmeraj slabo, hellloooo) in bo hropel ko pes ko se davi s preveliko kostjo in še sto drugih primerov lahko navedem. Kaj boste vsem tem rekl? Sej ti ni treba it? Ker je to racionalno ali ker je to preprosto odgovor na vse? Še en motorist umre na cesti in namesto vsaj malo žalovanja je treba pokazat naš ponosen, veliki, slovenski značaj ki ga tako sovražim. Sam si je kriv, kaj mu je bilo treba, bla bla bla … vsak užitek nekaj stane, tako adrenalin, ko pritisneš do konca na plin v svojem novem TT-ju, kot tudi cestni motor in cigareti. Vsaka stvar lahko ima katastrofalne posledice pa naj je še tako nedolžna. Fak, vzemmo za primer samo žensko, domnevno najbolj nedolžno in nemočno bitje na svetu, a vendar smo zarad njih naredil toliko sranja in še zmeraj smo ga pripravljeni. Se strinjam, da so cigareti eden izmed najbolj nevarnih produktov poznanih človeku, ampak še zmeraj je tisti, ki jih LETNO ubije več, alkohol. Raka lahko dobiš tudi, če nikoli ne kadiš. Ciroza jeter ne pride sama od sebe. Po cigaretu lahko voziš, lahko pihaš če te ustavijo policajo in še zmeraj obdržiš izpit. Po alkoholu lahko voziš, lahko pa tudi stojiš pri miru in se ti zdi, da voziš. Meni se zdi, da se osredotočamo na napačno stvar, ampak to sem samo jaz. Zakaj bi bil alkohol narobe, saj noben ne smrdi ko ga pijem, ane. Če pijem samo jaz, ne bo pasivno pil nekdo, ki sedi zraven mene. Oboje res. Oboje sebično. Oboje človeško. Oboje pogubno.

V redu. Imate zakon in vsa dvorana vam ploska. Dolgo ste si ga želel, dolgo ste nas pljuval, zdaj ste ga dobil, še zmeraj nas pljuvate in oh, lej si ga zlomka, nikamor nismo prišli. Čeprav bodo vaši ljubi lokali tako prijetno dišali, morate še vedno pametovati, da smo neumni ker se lahko prepustimo takšni grdi razvadi kot je kajenje. Ne more biti odvisnost? Ni droga, zato ne more biti odvisnost. Vsaka stvar, ki jo uživaš v preveliki meri se lahko sprevrže v odvisnost. Pa, če je to zapravljanje denarja ali potenje v fitnesu ali karkoli pri čemer se sprostiš in bolje počutiš. In potem se sprašujete zakaj se pritožujemo in primerjamo neodobravanje z diskriminacijo. Žal mi je, ampak od nekoga, ki še ni prižgal cigareta v življenju ne bom poslušal pripovedi, veliko bolj spoštujem nekoga, ki se je te razvade (bog ne daj, da rečem odvisnosti) odvadil, ker vem da ni lahko.

Imate zakon, zdaj je pa čas da nehate govorit.

Ob današnjem hitrem tempu življenja si je težko vzeti čas za 10 minutni počitek v svojem najljubšem naslonjaču in si preprosto reči »Jebe se mi«. Zatorej izvrstna ponudba izpod ročic podalpskih svizcev in takojšna senzacija na evropskem trgu, ki je prodrla tudi v naše lekarne – Fukitol (Fukalthanol Eutopiata). Lahko si ga privošči vsak, strokovnjaki so mnenja, da ne bi smel biti dan samo na predpisan recept ampak vsakemu slehernemu smrtniku, ki se preveč obremenjuje z nepomembnimi malenkostmi in se ne zaveda kaj je bistvo življenja – užiti ga.

Ste pod stresom ali šefom? Vas peče zgaga ali vest? Ste zdravi ali bolni? NI pomembno! Fukitol je rešitev za vse in za vsakogar in če se vam ne bo jebalo po 15ih dneh od datuma prevzema, vam vrnemo vaš denar, vaše dostojanstvo obdržimo. Ob nakupu prejmete še odličen proti-kadilski paket Marlboro v novi izvedbi in trpežni škatlici. (www.fukitol.com) © robin williams 2006

lp, d