Objavil luismendez, dne 26.08.2007
Torej, rad pišem. To me sprošča, pomiri, sprosti napetost in občutke, ki jih včasih ne znam razložit. Že dolg časa nazaj sm ugotovil, da dobr spravlam čustva na papir, pa sm si reku da bom napisal še neki v .doc formatu. Tole je sicer že dokaj, dokaj stara zadeva, a sem jo uspel še izbrskat nekje na disku.. Še kakšen del, ko ga uspem najt.

Spet jo opazim kako se sprehodi po hodniku, polna samozavesti, seksipila in pozitivne energije. Brez kančka sramu in nekoliko vzvišeno se mamljivo ziblje v bokih, v njenih tako popolnih in voljnih bokih, ki te svojim gibanjem levo in desno uspavajo kot jadrnica sredi morja. Ve, da privablja poglede tako fantov kot deklet, zato se še bolj trudi z mično hojo po ploščicah hodnika, ki ob njenem ’sprehodu’ spominjajo na modno pisto. Ustnice, ki spominjajo na tiste gospodične Alba, tisti edinstven divji pogled, ki ga ima samo ona in ga ne zna zaigrati nobena od najbolje plačanih igralk na svetu. Ob pogledu na boke, dobivaš resne prebliske iz filmov Elishe Cuthbert, medtem ko je njena ritka kot izklesana za njeno telo in bi se lahko merila s samo Keyro Agustino. Ustavi se pri svojih prijateljicah in z očmi nekoliko zadržano ali celo sramežljivo išče poznane obraze po hodniku in me zagleda. Vsa tista predstava prej je sedaj nepomembna, steče mi nasproti in lahko bi prisegel, da se mi je za trenutek zdelo, da se giblje v počasnem posnetku. Pade mi v objem in mi privošči dolg, globok, strasten, s seksualno energijo nabit poljub, eden tistih poljubov, ki ti da občutek da zakoni gravitacije ne obstajajo več in lebdiš. Pogleda me s svojimi ljubeznivimi in lačnimi očmi ter se mi nekoliko posmehljivo namuzne: “Spet to počneš”. Nisem je zopet utrujeval z razlago zakaj jo zmeraj tako vneto opazujem, raje sem si jo privil k sebi in jo s svojimi rokami masiral po vsem telesu. Redki so trenutki, ko se zaveš kakšno srečo imaš, če ne kar priviligej, da se dotikaš takšne utelešene popolnosti in s tem povzročaš zavist večjo od denarja.
Polno oči je še zmeraj na njej, ampak to ni več pomembno, sama sva. Za zmeraj.
lp,
d
Ta vnos je bil v rubriki Prostopis objavljen ob 21:11.
Blog lahko komentiraš, ali narediš Trackback s svoje strani.