Ja ja, sej vem, še ena na temo, ki smo jo zadnje par mescev tolk prežvečl, da je promet Orbitu in Wrigleysu grdo upadel. Ampak kot kaže je to še zmeraj jabolko spora in privlačna tema za najbolj goreče debate, ki se ponavadi, če so vpleteni tako kadilci kot nekadilci, končajo s kregom. Preprosto zato, ker ena stran zagovarja svoje stališče (zdrav duh v zdravem telesu, usta brez zadaha v dišečem telesu itd.) in druga svoje. Ena izmeda prvih, če ne prva stvar, ki jo bo nekadilec navedel kot razlog za nekajenje je vonj po dimu. Smrad. Ali ni to prvi razlog zakaj so vsi želeli proti-kadilski zakon? »Ne želim biti v diskoteki/lokalu/hlevu kjer zaudarja po dimu, sovražim cigarete, sovražim kadilce«. Bolj kot dim takim ljudem smrdi življenje, ampak pustmo detajle. Dobro, torej smraddim. Kaj če omenim, da sem bil nedolgo pred sprejetjem zakona v lokalu v Celju (ne bom reklamiral), si naročil kavo z mlekom z Natrenom™ in 3dcl Radenske vode™ (upam, da se bo oseba kateri je to namenjeno nasmejala ;p) in si prižgal levo slikani cigaret s vsebino katrana skoncetrirano na 10mg. Nisem bil edini kadilec, v bistvu ne bom lagal, če rečem da je bil lokal nabit z 90% kadilcev. Poanta? Vonja ni bilo. Ne, niti če bi ravnokar vstopil ko se še ne bi prilagodil smradu, ne bi vohal dima. To pa zato, ker je bila to ena redkih gostiln kjer je bilo prezračevanje takšno kot bi moralo biti vsepovsod što znači, da smraddim V lokalih ni bila krivda kadilcev, da je bila zasmrajena okolica, bilo je krivo prezračevanje.

In nočem slišat nobenga pametnjakoviča, ki bo spodbijal izjavo v stilu »saj ti prižgeš cigaret, kako ni tvoja krivda«, ker pred sprejetjem zakona se JE lahko kadilo in ČE bi problem s prezračevanjem rešili prej, zakona sploh ne bi potreboval. Niti pa nočem nikogar prepričat (kar cel čas govorim v podobnih diskusijah), ampak sam predstavljam svoje stališče in vaša izbira je, če se odzovete primerno ali kot navadni kreteni. Torej, kje sem ostal, ja, smradim! Ja, dim is out und šviccen ist in! Kaj hočem povedat je to, da v diskoteki se je prej vohal dim (niti ne, diskači v našem mariboru so itak tko majhni, da te duši že od gneče), zdej ko pa ne bo ničesar da bi prekril vonj znoja, se bo vohalo pa samo še to. V bistvu bi moral kadilci še enkrat premislit, če bomo želel hodit na študentske žure, ker v takem smradu enostavno ne moreš zdržat, sploh pa se mi nekako ne zdi higiensko. Vidte moj bistvo? Vsi nam (nam, kadilcem, če še komu ni potegnal da sem sam eden izmed njih. nas. pizda.) govorijo, da sedaj ko je zakon sprejet in ne mormo kadit na javnih prostorih, da saj nam ni treba hodit v lokale. Ja lepo, zrel odnos .. nekomu pa smrdi znoj, nekdo ima astmo (prezračevanje bo še zmeraj slabo, hellloooo) in bo hropel ko pes ko se davi s preveliko kostjo in še sto drugih primerov lahko navedem. Kaj boste vsem tem rekl? Sej ti ni treba it? Ker je to racionalno ali ker je to preprosto odgovor na vse? Še en motorist umre na cesti in namesto vsaj malo žalovanja je treba pokazat naš ponosen, veliki, slovenski značaj ki ga tako sovražim. Sam si je kriv, kaj mu je bilo treba, bla bla bla … vsak užitek nekaj stane, tako adrenalin, ko pritisneš do konca na plin v svojem novem TT-ju, kot tudi cestni motor in cigareti. Vsaka stvar lahko ima katastrofalne posledice pa naj je še tako nedolžna. Fak, vzemmo za primer samo žensko, domnevno najbolj nedolžno in nemočno bitje na svetu, a vendar smo zarad njih naredil toliko sranja in še zmeraj smo ga pripravljeni. Se strinjam, da so cigareti eden izmed najbolj nevarnih produktov poznanih človeku, ampak še zmeraj je tisti, ki jih LETNO ubije več, alkohol. Raka lahko dobiš tudi, če nikoli ne kadiš. Ciroza jeter ne pride sama od sebe. Po cigaretu lahko voziš, lahko pihaš če te ustavijo policajo in še zmeraj obdržiš izpit. Po alkoholu lahko voziš, lahko pa tudi stojiš pri miru in se ti zdi, da voziš. Meni se zdi, da se osredotočamo na napačno stvar, ampak to sem samo jaz. Zakaj bi bil alkohol narobe, saj noben ne smrdi ko ga pijem, ane. Če pijem samo jaz, ne bo pasivno pil nekdo, ki sedi zraven mene. Oboje res. Oboje sebično. Oboje človeško. Oboje pogubno.

V redu. Imate zakon in vsa dvorana vam ploska. Dolgo ste si ga želel, dolgo ste nas pljuval, zdaj ste ga dobil, še zmeraj nas pljuvate in oh, lej si ga zlomka, nikamor nismo prišli. Čeprav bodo vaši ljubi lokali tako prijetno dišali, morate še vedno pametovati, da smo neumni ker se lahko prepustimo takšni grdi razvadi kot je kajenje. Ne more biti odvisnost? Ni droga, zato ne more biti odvisnost. Vsaka stvar, ki jo uživaš v preveliki meri se lahko sprevrže v odvisnost. Pa, če je to zapravljanje denarja ali potenje v fitnesu ali karkoli pri čemer se sprostiš in bolje počutiš. In potem se sprašujete zakaj se pritožujemo in primerjamo neodobravanje z diskriminacijo. Žal mi je, ampak od nekoga, ki še ni prižgal cigareta v življenju ne bom poslušal pripovedi, veliko bolj spoštujem nekoga, ki se je te razvade (bog ne daj, da rečem odvisnosti) odvadil, ker vem da ni lahko.

Imate zakon, zdaj je pa čas da nehate govorit.

Ob današnjem hitrem tempu življenja si je težko vzeti čas za 10 minutni počitek v svojem najljubšem naslonjaču in si preprosto reči »Jebe se mi«. Zatorej izvrstna ponudba izpod ročic podalpskih svizcev in takojšna senzacija na evropskem trgu, ki je prodrla tudi v naše lekarne – Fukitol (Fukalthanol Eutopiata). Lahko si ga privošči vsak, strokovnjaki so mnenja, da ne bi smel biti dan samo na predpisan recept ampak vsakemu slehernemu smrtniku, ki se preveč obremenjuje z nepomembnimi malenkostmi in se ne zaveda kaj je bistvo življenja – užiti ga.

Ste pod stresom ali šefom? Vas peče zgaga ali vest? Ste zdravi ali bolni? NI pomembno! Fukitol je rešitev za vse in za vsakogar in če se vam ne bo jebalo po 15ih dneh od datuma prevzema, vam vrnemo vaš denar, vaše dostojanstvo obdržimo. Ob nakupu prejmete še odličen proti-kadilski paket Marlboro v novi izvedbi in trpežni škatlici. (www.fukitol.com) © robin williams 2006

lp, d

Torej, rad pišem. To me sprošča, pomiri, sprosti napetost in občutke, ki jih včasih ne znam razložit. Že dolg časa nazaj sm ugotovil, da dobr spravlam čustva na papir, pa sm si reku da bom napisal še neki v .doc formatu. Tole je sicer že dokaj, dokaj stara zadeva, a sem jo uspel še izbrskat nekje na disku.. Še kakšen del, ko ga uspem najt.

 

Spet jo opazim kako se sprehodi po hodniku, polna samozavesti, seksipila in pozitivne energije. Brez kančka sramu in nekoliko vzvišeno se mamljivo ziblje v bokih, v njenih tako popolnih in voljnih bokih, ki te svojim gibanjem levo in desno uspavajo kot jadrnica sredi morja. Ve, da privablja poglede tako fantov kot deklet, zato se še bolj trudi z mično hojo po ploščicah hodnika, ki ob njenem ’sprehodu’ spominjajo na modno pisto. Ustnice, ki spominjajo na tiste gospodične Alba, tisti edinstven divji pogled, ki ga ima samo ona in ga ne zna zaigrati nobena od najbolje plačanih igralk na svetu. Ob pogledu na boke, dobivaš resne prebliske iz filmov Elishe Cuthbert, medtem ko je njena ritka kot izklesana za njeno telo in bi se lahko merila s samo Keyro Agustino. Ustavi se pri svojih prijateljicah in z očmi nekoliko zadržano ali celo sramežljivo išče poznane obraze po hodniku in me zagleda. Vsa tista predstava prej je sedaj nepomembna, steče mi nasproti in lahko bi prisegel, da se mi je za trenutek zdelo, da se giblje v počasnem posnetku. Pade mi v objem in mi privošči dolg, globok, strasten, s seksualno energijo nabit poljub, eden tistih poljubov, ki ti da občutek da zakoni gravitacije ne obstajajo več in lebdiš. Pogleda me s svojimi ljubeznivimi in lačnimi očmi ter se mi nekoliko posmehljivo namuzne: “Spet to počneš”. Nisem je zopet utrujeval z razlago zakaj jo zmeraj tako vneto opazujem, raje sem si jo privil k sebi in jo s svojimi rokami masiral po vsem telesu. Redki so trenutki, ko se zaveš kakšno srečo imaš, če ne kar priviligej, da se dotikaš takšne utelešene popolnosti in s tem povzročaš zavist večjo od denarja. Polno oči je še zmeraj na njej, ampak to ni več pomembno, sama sva. Za zmeraj.

lp, d

Na liniji, po slovensko. Vsi majo zadnje čase tele zadevce, pa sm si reku da bom še jst sprobu, če že vse ostale bedarije stestiram. Kaj reči? Hmm .. danes bl malo, mogoč bi za pomoč pri pisanju prosu svojga mačka, sam je bl v napoto kot v korist. Naj sam povem, da meine name ist Dejan in sem blogičnik. Kao blog devičnik .. naj bi blo smešn, ampak kot sm reku, tale maček je sam v napoto.

Oh jes!, po dolgem času sm učeri spet prjel v roko kitaro, tako da ena slika iz sešna učeri kjer sm biu še prsotn in prsebn.

čawcy glawčy,

d